Jogijska kuharica DI000580

Zdrava jogijska prehrana je zaradi Jogijske kuharice zdaj dostopna prav vsakemu. To je prva mednarodna knjiga o jogijski kuhinji. Recepti so sestavljeni iz živil, ki jih je mogoče dobiti tudi pri nas v običajnih trgovinah ali trgovinah z zdravo prehrano.

Jogijski nauki zagovarjajo vegetarijansko prehrano s posebnim poudarkom na živilih, ki prinašajo mir telesu, umu in duhu. Receptom zlahka sledimo.

Uporabljamo čista, zdrava živila, ki povečujejo vitalnost, energijo, zdravje in veselje do življenja. Knjiga ponuja nasvete o osnovnih sestavinah in priporoča, kaj lahko jemo skupaj in kaj je bolje jesti posebej.

Jogijska kuharica je inspirativna, privlačna in praktična. Je klasični vodnik za zdravo in zdravilno prehrano.

• Prva mednarodna bogato opremljena knjiga o jogijski kuhinji
• Hrana z vsega sveta, primerna za zajtrk, kosilo in večerjo
• Jedi brez pšenice in nasveti za vegane
• Veliko fotografij jedi, posnetih posebej za to knjigo

******************************************************************************
Recenzija knjige; prof. dr Dražigost Pokorn, dr.med.; redni profesor na Medicinski fakulteti v Mariboru, strokovnjak za zdravo prehrano in avtor več kot 500 poljudnih, strokovnih in znanstvenih člankov, knjig in drugih publikacij s tega področja.

Jogijska kuharica nam ne ponudi samo različne, izbrane, preizkušene, recepte iz različnih predelov sveta, temveč nas popelje tudi v skrivnost zdravega prehranjevanja. Številne sodobne kuharice pogosto le opisujejo recepte zdravih jedi, redkeje jedilnikov, pogosto pa nam ne povejo kako za vedno spremeniti naše slabe prehranske, kuharske, navade. Ena izmed teh odličnih metod za spremembo slabega življenjskega sloga pa je prav joga vključno z jogijsko kuharico. Jogijska prehrana, kuhinja, pa je samo ena izmed petih jogijskih načel ali tehnik. 

Jogijska kuharica nam tudi ponudi številne prehranske resnice, ki se jih običajno ne držimo, lahko pa jih z jogo osvojimo, denimo:
- naše življenje naj se ne vrti samo okoli hrane;
- skrivnost zdrave prehrane je, da smo vedno nekoliko lačni zato pri jedi ne preobremenimo želodca. S hrano napolnimo samo polovico želodca, četrtino pustimo za vodo. Če postanemo zelo lačni lahko pojemo le nekaj malega, denimo kos sadja;
- živila, ki vsebujejo beljakovine (žita, stročnice, mlečni izdelki) ne bi smeli presegati četrtine količine zelenjave in sadja. Pri vsakem obroku pojejmo vsaj eno surovo živilo. Ne jejmo preveč pečene ali kuhane hrane.

Joga zaradi moralnih, duhovnih in zdravstvenih razlogov, predpisuje laktovegetarijansko prehrano. Jogijska kuhinja temelji na živilih »satve«, ki zagotavlja celotno energijo dnevne prehrane: žita, stročnice, semena, oreški, sadje, zelenjava, zelišča, naravna sladila in zmerno količino mlečnih izdelkov. Pravilna razmerja teh živil, v dnevni prehrani, nam šele zagotovijo uravnoteženo in zdravo prehrano. Jogijska prehrana pa se izogiba živilom »radže«: čebuli, česnu, redkvici, kavi, močno začinjeni hrani, industrijski in prečiščeni hrani, ki vznemirjajo in uničujejo ravnovesje energij med umom in telesom.

Živila »tame«, ali postana, pokvarjena, razpadla in nečista živila, so meso, jajca, ribe, alkohol, zelo zrelo sadje, ocvrta, preveč pečena in razkuhana hrana, konzervirana ter postana hrana, povzročajo dolgočasnost, lenost in spodbujajo k trpljenju in kroničnim boleznim. (Sodobna, zdrava, prehrana priporoča le okoli 0,5 kg rdečega mesa na teden, s čim manj konzerviranega mesa, ostalo so ribe in perutnina).

V Šivanandovih jogijskih ustanovah je zajtrk ob 10 dopoldan, po meditacijah in asanah; naslednji in zadnji dnevni obrok hrane pa je ob 18 h. (Priporočila, zdrave prehrane, za delavca so 3 do 5 dnevnih obrokov hrane).

Praktiki joge se postijo, ali omejujejo prehranske navade, da bi predvsem povečali moč volje in tudi očistili (zamaščeno) telo. Občasno postenje sodobnega človeka, ki je nasičen s hrano in pijačo, je lahko koristno za ohranjevanje zdravja. Pretirano postenje in čiščenje zdravega telesa, ob normalni prehranjenosti, ki ga pogosto spremljajo tudi očiščevalni klistirji, pa je lahko celo škodljiva metoda čiščenja telesa. Narava je v milijonih letih poskrbela za uspešno »čiščenje« telesa brez teh nenaravnih metod pri zdravem človeku, ki tudi zdravo živi.

»Jejte, da bi živeli, ne živite, da bi jedli«, tudi omenja jogijska kuharica. Hrana ne zadovoljuje samo fizioloških potreb človeka temveč je tudi del bogate kulturne dediščine. Uživanje ob dobri hrani je lahko tudi del zdravega načina življenja. Uživanje ob obilni hrani pa je lahko že druga zgodba.

Tehnične podrobnosti