ŠPORTNA PLASTENKA AQUAVALLIS - bidon z vgrajenim mikrobiološkim filtrom - novost na slovenskem tržišču!!

O izdelku:

Športna plastenka AquaVallis je namenjena za uporabo pri športnih in drugih aktivnostih na prostem. Gre za pripomoček, ki lahko v ključnih trenutkih zagotovi čisto pitno in varno vodo, primeren pa je za športnike, planince, tabornike, popotnike, družine pri skupnih aktivnostih, v izrednih razmerah tudi pripadnike vojske in civilne zaščite. Osnova je plastenka, v katero se nalije tekočina, v večini primerov voda. Plastenka je iz materiala, ki je ustrezen za prehrambeno industrijo in ima vse potrebne certifikate. Posebno izdelan pokrov plastenke nosi filtrski vložek, ki iz tekočine odstrani vse trde delce, mikroorganizme in težke kovine, iz vode pa ne odstranjuje naravnih mineralov. Uporaba je enostavna, prednost pred ostalimi podobnimi izdelki pa je v tem, da za filtracijski postopek niso potrebni dodatni sistemi za prečrpavanje vode skozi filtrski vložek in da sta športna plastenka ter filtrski vložek majhna in lahka.

Na podelitvi priznanj in diplom za najboljše inovacije v SAŠA regiji za leto 2009, je Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica podelila zlato priznanje za inovatorje iz podjetja HTZ za športno plastenko AquaVallis.

Kako se uporablja filtrski vložek za športno plastenko?

1. V plastenko se nalije voda iz reke, potoka, vodnjaka, vodovodnega sistema. Ne zajemamo fekalnih ali kako drugače težko onesnaženih voda!

2. Privijemo pokrov plastenke na plastenko

3. Iztisnemo vsebino vode skozi pokrov plastenke in izpijemo prefiltrirano vodo.

Kakšen je pretok skozi pokrov oz. filtrski vložek?

Pretok skozi filtrski vložek je malo manjši, kot če filtrskega vložka ne bi bilo.

Zakaj je pretok skozi filtrski vložek manjši?

Pretok skozi filtrski vložek je manjši namenoma, da se omogoči potreben čas, da se lahko v filtrirni material ujamejo vsi mikroorganizmi in ostale nečistoče.

Kako deluje filtrski vložek?

Filtrski vložek je sestavljen iz jedra, filtrirnih slojev, zgornjega in spodnjega pokrova, nepovratne membrane. Nepovratna membrana zapira pot vodi skozi jedro, omogoča pa vstop zraka v notranjost. To omogoča ponoven stisk in filtracijo vode skozi obod filtrskega vložka. Filtrirana voda priteče skozi jedro in ustnik pokrova plastenke do uporabnika.

Kakšna sila je potrebna za stisk plastenke?

Stisk plastenke in filtracijo skozi filtrski vložek lahko izvede vsak učenec 7. razreda osnovne šole.

Iz katerih filtrirnih slojev je sestavljen filtrski vložek?

Filtrirni materiali,ki se uporabljajo za izdelavo so takšni, da iz vode zadržijo vse večje trde delce od 3 mikronov, mikroorganizme in težke kovine.

Pri filtraciji pa filtrski vložek popravi vonj in okus vode.

Ali ste že kje filtrirali vodo iz reke, jezera, potoka?

Da. Filtrirali smo vodo iz Velenjskega jezera, reke Pake, reke Kolpe in reke Vipave.

Pripravili smo tudi koncentrat bakterije E.coli v razmerju vhodne vode 10 000 bakterij/L in dobili rezultat v filtratu 40 bakterij/L. To razmerje velja za fekalne vode in je načeloma ne bi pili. (testni rezultati!)

Pripravili smo tudi koncentrat bakterije E.coli v razmerju vhodne vode 1 000 bakterij/L in dobili rezultat v filtratu 0 bakterij/L. To razmerje velja za površinske vode, filtrat pa kaže, da je vzorec ustrezen za pitje. (testni rezultati!)

Koliko vode lahko prefiltriramo z enim filtrskim vložkom?

Zelo odvisno od stopnje onesnaženosti zajete vode z mikroorganizmi in težkimi kovinami. Volumen lahko variira od 100 ml pa do 500 L.

Ali lahko filtrski vložek posušim in ga ponovno uporabim?

Lahko, to lahko ponovite do 2x.

Kolikšna je cena in kje se prodaja?

Cena trenutno še ni znana, prodaja še ni v teku. Filtrski vložek s športno plastenko se bo proajal po konkurenčni ceni.

Kakšni materiali se uporabljajo za izdelavo filtrskega vložka?

Za izdelavo filtrskega vložka se uporabljajo samo materiali, ki imajo certifikat in potrdila, da so primerna za uporabo v prehrambeni industriji.

Kaj naredim s filtrskim vložkom po uporabi? Filtrski vložek odvržete v zbiralni keson za plastenke.

O PLASTENKAH

Kot pojasnjuje Lučka Kajfež Bogataj, za en liter ustekleničene vode proizvajalci med delovnim procesom porabijo približno tri litre vode, "ki bolj ali manj onesnažena konča kot odpadna voda".

Kot je razvidno s plakata Umanotere, kubični meter pitne vode iz vodovoda v Sloveniji stane povprečno 1,24 evra. Kozarec vode (2 dl) nas tako stane 0,00025 evra oz. 0,025 centa. Za kubični meter ustekleničene vode pa moramo odšteti v povprečju kar 280 evrov, oz. če to preračunamo na dva decilitra, 0,056 evra (5,6 centov). Ustekleničena voda je tako v Sloveniji kar 225-krat dražja od tiste iz pipe, v svetu pa je razlika še večja - kot navaja Kajfež Bogatajeva, je ustekleničena voda v povprečju kar od 240- do 10.000-krat dražja od pitne vode iz vodovoda.

Ker se je več uporabnikov spraševalo, kako kakovostna je voda iz vodovoda v Sloveniji, smo se za pojasnila na vaša vprašanja obrnili na Inštitut za varovanje zdravja oz. na Aleša Petroviča, zdravnika, specialista za higieno okolja.

Kako kakovostna je voda v Sloveniji?

Vsak ponudnik oz. upravljavec vodovoda bi moral uporabnikom priskrbel podatke o analizi vode iz vodovoda, ki ga upravlja. V večjih vodovodih (npr. ljubljanski, mariborski) težav ni, pa tudi podatkov ni težko dobiti (jih redno objavljajo). Se pa težave pojavljajo v manjših vodovodih, ki so bolj kritični. V določenih predelih Slovenije tako občasno v vodi najdemo sledi mikrobiološkega onesnaženja s fekalijami (predvsem na Štajerskem in v Prekmurju) ali pa sledi nitratov, najpogostejše pa je onesnaženje s pesticidi.

Zakaj je voda iz pipe bela?

Voda iz pipe ni nikoli bela zaradi klora. Klor nima barve. Belina se pojavi včasih pri črpanju vode, ko v vodi nastanejo drobni mehurčki zraka, ali pa je posledica vodnega kamna v vodi. Je pa seveda razlika med posameznimi hišnimi vodnimi sistemi, med tem, ali gre za toplo ali hladno vodo ...

Zakaj vodi dodajajo klor? Kako škodljiv je?

Klor vodi dodajajo, da nevtralizirajo mikroorganizme fekalnega izvora. Klor je le eden izmed sredstev za uničevanje tovrstnih organizmov, velja pa za najučinkovitejšega. O škodljivosti je bilo veliko razprav, na kratko bi lahko rekli, da je od dodajanja klora več koristi kot škode. Vedeti moramo, da vode iz pipe ne uporabljamo le za

pitje, ampak tudi za npr. pomivanje tal, oken ipd. Bi si želeli imeti sledi fekalij na svojih tleh? Bi si želeli s takšno vodo kopati svojega otroka?

Petrovič ob tem še dodaja, da je včasih embalirana voda nujno potrebna (npr. ob poplavah, na potovanjih), a kljub temu je prepričan, da je voda iz plastenke "neke vrste konzerva".

Kakovost obeh vrst vode mora biti enaka

Kajfež Bogatajeva še piše, da smo "Slovenci za trendovsko vodo pripravljeni plačati tudi do tisočkrat več, čeprav zanjo velja enak pravilnik o kakovosti vode kot za vodo iz pipe". "Pravilnik je dober in usklajen z evropskimi smernicami, drastično pa je zaostril koncentracijo nekaterih škodljivih snovi, npr. pesticidov," še razlaga redna profesorica in predstojnica katedre za agrometeorologijo na biotehniški fakulteti v Ljubljani. Po besedah klimatologinje je voda, ki priteče skozi pipo, sveža in bogata s kisikom, "pri vodi iz plastenke pa lahko gre za postano vodo".

Neverjetna odkritja neverjetno čistih izvirov

"Nekateri proizvajalci pijač imajo res srečo, saj so na svojih dvoriščih sredi mest "odkrili" najbolj kakovostne vodne vire in postavili donosne polnilnice. Le peščica med njimi prodaja pravo izvirsko vodo z boljšo kakovostjo pri izviru," piše Kajfež Bogatajeva, ob tem pa opozarja še na en vidik onesnaževanja z vodo iz plastenk:

"Neprijetna resnica je, da s pitjem vode iz plastenk po nepotrebnem ustvarjamo odpadke in obremenjujemo naše okolje."

Še najbolj pa okolje onesnažujejo steklenice iz polietilentereftalata (PET-embalaža), v katero je "zapakirana" voda. Za izdelavo tipične enolitrske plastenke, zamaška in preostalega pakiranja porabimo približno 3,4 megadžulov energije. "Sodček nafte hrani v sebi okoli 6.000 megadžulov energije, kar pomeni, da iz enega sodčka nafte naredijo okrog 1.760 enolitrskih plastenk," piše strokovnjakinja. Sprazniš eno plastenko, porabiš četrt litra nafte Kajfež Bogatajeva dodaja še: "Če bi dva milijona Slovencev vsak dan v letu popilo le eno tako steklenico, pomeni to, da smo samo za plastenke porabili približno 415.000 sodčkov nafte. Tej količini nafte pa moramo prišteti še fosilna goriva, ki smo jih porabili, ko smo vodo polnili, prevažali, hladili najprej v trgovini, nato pa še v domačem hladilniku."

Če bi želeli ponazoriti vso porabljeno energijo za izdelavo tipične enolitrske plastenke, zamaška in preostalega pakiranja z nafto, si predstavljajte, da vsakič, ko izpraznite ltrsko plastenko, v njej porabite tudi četrt litra nafte.

IVZ: Najbolj priporočljiva je voda iz pipe

Za konec pa le še to: tudi na Inštitutu za varovanje zdravja za pitje najbolj priporočajo vodo iz vodovoda: "V Sloveniji je oskrba s pitno vodo za večino prebivalstva ustrezno urejena, zato priporočamo uživanje vodovodne pitne vode. Mineralna voda je za mladostnike prav tako ustrezna. Od pijač, ki vsebujejo sadni in zelenjavni delež, se priporočajo predvsem sadni in zelenjavni sokovi, predvsem tisti brez dodanega sladkorja. Za žejo se priporočajo tudi nesladkani zeliščni in sadni čaji."